Photographer (www.mojfokus.si)
Vsak skriva sonce v sebi, samo pustiti mu mora da zasije 
Lep sončen vikend želim vsem 
Ena lepa misel za čez vikend: “The future belongs to those who believe in the beauty of their dreams.”
Lepe sanje vam želim
In še zadnja postaja…Sečovlje. Ja saj bi napisala še soline, vendar sva bila malce prepozna in je bila že zeloo slaba svetloba, zato sem žal preskočila plačilo vstopnine in poizkusila iztržiti nekaj dobrih posnetkov kar pred solinami. No sami pa presodite, če mi je uspelo. Lep večer vam želim
.
Podvig leta: najti prosto zastonj parkirišče v Piranu. No po dolgem iskanju sva parkirala v Fiesi in se odpravila proti gradu in cerkvi. Iz obeh razglednih točk sem naredila par luštnih posnetkov in že sva lahko odkorakala proti Tartinijevem trgu. Nisva se mogla upreti dobri kavi/čaju in malo posedla na sončku.
Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil po slavnem piranskem skladatelju in violinistu Giuseppeju Tartiniju. Trg je bil nekoč mandrač ali notranje pristanišče za jadrnice in ribiške čolne. Nekoč se je nahajal zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev svetega Petra. Že v srednjem veku je bil obdan z najpomembnejšimi mestnimi palačami in hišami premožnih meščanov. Sedaj pa je pravi raj za otroke in psičke. Igrajo in letajo gor in dol. Pravo igrišče brez avtomobilov in nevarnosti.
Tartinijev spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Z domišljeno postavitvijo obvladuje trg in ga prostorsko povezuje s kompleksom cerkve svetega Jurija, ki dominira nad mestom. Sploh v novejšem času so iz kipa nekajkrat ukradli lok, ki ga Tartini drži v roki.
vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tartinijev_trg,_Piran
Če bi hotela opisati mesto v enem stavku bi rekla takole: Mesto polno barv, toplih ljudi, ptic, oranžnih streh in sonca.
Oh, kako močno pogrešam poletje.
Da pa bo mogoče vzdušje ob gledanju fotogalerije še bolj zanimivo, pa vam priporočam še tole pesmico.
http://www.mojvideo.com/video-lahko-noc-piran/4e04967e10528450fd99
Vstala sva, no ne tako zgodaj kot sem načrtovala, ampak zadosti, da sem še ujela jasnino neba in magičen pogled na morje in gore. Meni osebno še vedno najbolj odbita kombinacija naše Slovenije. Res je mala, da imaš vse v enem in vse tako blizu. Naredila sva par posnetkov iz pešpoti ob Kopru in nadaljevala pot čez Beli križ proti Piranu.
Sončno soboto bi bilo greh preživeti doma na kavču in brez fotoaparata v roki. Zato sem že v petek zvečer splanirala, kaj bi si rada šla pogledat. Upala sem na jasnino neba in na čim manj vetra v laseh. No zadnjega je bilo kar precej
Ena slikca za pokušino, ostalo pa sledi
Lep večer vam želim.
Jooj kako hitro čas mineva. Zadnji dan najinega obiska v New Yorku, pa se mi zdi, da sva ga videla šele polovico. Al pa še to ne. Najprej sva se odpravila v M&M trgovino, ker sem obljubila moji prijateljici Teji, da ji prinesem nekaj, ker obožuje vse kar je v povezavi z njimi. Ko sva stopila notri, nisem mogla verjeti svojim očem. Pa ta trgovina je ogromnaaaaa. Koliko različnih stvari. Sem si mislila, pa saj so samo bomboni. Bombone imajo kar v takih velikih dozirkah, ki jih lahko vidite na sliki. In, če pogledate ljudi poleg njih si boste mogoče lažje predstavljali kako velike so te dozirke. Po priporočili Jakata sva si šla ogledati še park High line, ki je na novo zgrajen iz stare železniške proge in malo bolj v modernem stilu. Meni so bili najljubši leseni foteljčki, kjer si se lahko ulegel in sončil, saj so jih postavili ravno tam, kjer je največ sončne svetlobe. No vsaj zgledalo je tko. Zanimiva je bila tudi ptičja hišica, ubistvu kar več ptičjih hišic na kupu. Po lepem sprehodu po sončku sva se odpravila še malo pohajat po 7.aveniji, kjer sva šla mimo Madison Square Gardna, kjer bova naslednjič definitivno pogledala kakšno hokejsko tekmo Potem pa že s podzemno na eno večjih postaj Penn Station in proti muzeju Intrepid Sea, Air and Space. Kjer so na letalonosilki parkirane najbolj znana vojaška in druga letala. In kaj hitro je bil čas, ko sva se mogla odpravit proti hotelu. Ura je bila 15.00 in čas je, da odrineva proti letališču.
Lepo je bilo in z nasmehom na obrazu sem odšla, saj vem da se nisva videla zadnjič.
NYC, Iˇll be back 
6. dan
“Ena najpogostejših napak, ki jih obiskovalci New Yorka naredijo, je, da mislijo, da je vse, kar je vredno videti, na Manhattnu. Ta najbolj zveneči predel Velikega jabolka ima res vse tiste znamenitosti, ki so vas privabile sem in o katerih ste brali v romanih, se zaljubili v njih v filmih in jih občudovali na vseh fotografijah newyorškega utripa. Centralni park, Peta avenija, Plaza hotel, Met, Guggenheim, Times Square, Ground Zero, Kitajska četrt, Little Italy, Finančna četrt …
A pravi Newyorčani prisegajo na drugo četrt, tisto, do katere pridete, če prečkate Brooklynski most. Brooklyn se je zdel kot logični kraj za selitev kulturno-umetniške scene. V nasprotju z Manhattnom je tu osvežujoče malo turistov. Za zvezdnike pomeni to manj iskalcev avtogramov in paparacev, zato so si tu svoj dom ustvarili igralci Michelle Williams (s pokojnim Heathom Ledgerjem), Edward Norton in Joaquin Phoenix. Glasbena scena se zdi še posebej plodna – vsi najbolj “in” alternativci imajo za svoje oporišče Brooklyn: Vampire Weekend, Interpol, We Are Scientists, MGMT, The National. Če želite obiskati (po možnosti celo brezplačno) intimne koncerte vzhajajočih zvezd, potem jih boste našli v Brooklynu. Ena tamkajšnjih znamenitejših četrti je tudi trendovski DUMBO, ki se ponaša z motom “Štiri stoletja v 30 minutah”. Prav to namreč dobite tu: zgodovino nizozemskih priseljencev, Georgea Washingtona (sem je leta 1776 s svojo floto priveslal v begu pred britansko vojsko) in ameriškega najljubšega pesnika Walta Whitmana (med letoma 1846 in 1848 je bil urednik časnika Brooklyn Eagle). Tu sta tudi Brooklynski in Manhattanski most. DUMBO (kratica za Down Under the Manhattan Bridge Overpass oz. Pod nadvoznico Manhattanskega mosta) je vreden ogleda tudi zaradi Brooklyn Bridge Parka s panoramskimi razgledi na mostova, Empire State Buildinga in Kipa svobode ter surove, pristne in veličastne newyorške vedute, ki na vsakem vogalu razkriva nov skriti biser. Brooklynski most, s svojimi veličastnimi neogotskimi oboki in delikatnim filigranom eden od nezgrešljivih simbolov New Yorka, se je odprl leta 1883. V tistem času je bil najdaljši most na svetu, gradbeni dosežek pred svojim časom, inženirsko čudo.“
vir: http://www.rtvslo.si/tureavanture/popotni-dnevnik/pozabite-manhattan-zdaj-je-srce-new-yorka-brooklyn/240957
Ker sva bila ravno v Brooklyn-u sva se srečala na dobri kavici s priznanim in meni enim najboljših slovenskih fotografov Jakatom Vinškom. Povedal nama je malo o newyorški fotografski sceni in mi mogoče dal tudi še kakšen nasvet za naprej. Od takih mojstrov moraš samo črpati. Hvala Jakatu tudi za vso pomoč pri raziskovanju NYC-ja. On je najbolje vedel, kje so tisti pravi kotički za nas fotografe
7. dan
Ker je bil to najin zadnji večer, sva se odpravila mogla pravočasno odpraviti na Empire State Building, kjer naju je čakal prelep in barv ter lučk poln razgled. New York Skyride 41,00$, vstopnina na Empire State Building 22,00$, spominek iz Empire State Building-a 10,00$, sončni zahod pričakati na Empire State Buildingu-NEPRECENLJIVO.
Da ne bom preveč dolgovezila in imela res preveč postov, sem 4. in 5. dan kar združila. Zgodaj zjutraj sva vstala in kar hitro odšla proti jugu Manhattna, natančneje na Washington Square Park, ki je majčken (mogoče za predstavo, malce večji od našega Kongresnega trga) in naprej proti eni najbolj znanih stavb (no vsaj za tiste oboževalce/ke serije Sex and the City) no vsaj jaz sem si jo iz tam zelo vtisnila v spomin. In morem rečt, da je zelo zanimiva in spet zeloooo velika. Po malce zabavnem shootingu z g. Flatironom sva pot nadaljevala proti Central Parku. Ja spet. Ampak ogledala sva si ga samo polovico, in seveda veliko se še skriva v tem gromozanskem parku, zato mi ni dalo miru, da si nebi ogledala še drugi del. In res je, ostalo je še veliko skritih kotičkov in zanimivih kadrov, ki jih nebi smela zamuditi. Eden najbolj znanih mostov Gaspow bridge (spomnili se ga boste iz Sam doma 2), pa znano Trumpovo drsališče, Alice in Wonderland ter Bethesda Terrace Fountain of Angels. Na žalost so to zadnjo čistili in mi ni uspelo naresti ravno fotko za razglednico, no imava pa vsaj še en razlog več, da se vrneva In že je bilo konec dneva. Kako hitro minevajo dnevi. Se mi zdi, da sva šele prišla, pa je že 5. dan na sporedu. Kot vsak dan, sva najprej zavila v Starbucks, kjer sva pojedla odličen fit zajtrk (3 različni vrsti sira, polnozrnate ploščice, suhe brusnice z madnlji in sadje) and off we go. Prišel je na vrsto meni osebno malce strašljivi del, čisto nasprotje Manhattna Queens. Najbolj je znan po seriji Ugly Betty (Grda račka) in bi mu lahko rekla kar Latino neighborhood Hotela sva v muzej New York Hall of Science, ampak sva bila žal prepozna, ker je bil odprt samo dopoldne in so nama ga pred nosom zaprli, tako da sva odšla kar do dveh znanih športnih dvoran. Prva je teniška dvorana, kjer se vsako leto odvija US open in morem povedat, da ni prav nič famozno zgledalo to in na prav nič lepi lokaciji ni. Sem si predstavljala to čisto drugače. Na poti do “subwaya” pa sva zavila še do Citi fielda, ki je eno večjih baseball igrišč v NYC. Malce sva še pohajala po parkcih blizu stadionov, ki so imeli zopet čudovite jesenske barve, potem pa na vlak in via Manhattan. Skoraj vsak večer sva zavila še v Bryant park, ki je meni osebno najlepši in najbolj magičen. Počutila sem se kot v pravljici. Drsališče, štantki, prelep vodnjak, lučke, okrašena drevesa… No pa saj lahko vidite kako je izgledalo.
Tretji dan sva se odločila da malce raziščeva mogočni Central Park. In pravim vam, ni nama ga uspelo raziskati celega v enem dnevu. Ja tolikooooo je velik. Notri sva srečala polnoooo živali od veveric do severnega medveda. Ja severnega medveda imajo Prvič v življenju sem ga videla. Ampak na žalost pa mogoče tudi na srečo samo v živalskem vrtu, ki je prečudovit. Pravijo sicer, da je še boljši v Bronxu, saj je večji, ampak meni je bil ta zelo prijeten, mogoče ravno zaradi te majnosti in malce drugačne razporeditve. Imajo zelo malo živali, ampak ima vsaka veliko prostora in mi je s tem lažje gledati zaprte živali, pa ptiče imajo v gromozanskiii hiši in se lahko sprehajaš kar med njimi. Tjulni pa so seveda s svojimi vragolijami popestrili oblačen in rahlo deževen dan. Odpravila sva se tudi v American Museum of Natural History, ki je ogromeeen. Je pa meni osebno podoben, kot sem ga videla v Londonu. Moj fant sicer pravi, da je velikooo večji ta v NYC, ampak meni osebno te stvari niso tako zanimive, in me je bolj gnalo ven na zrak, da lahko naredim spet kakšno lušntno fotko, vendar me je presenetil dež in sva se zato danes odpravila malce hitreje pod kovter, v upanju, da bo naslednji dan lepši in toliko daljšiiii.
Več o mojem delu pa lahko pogledaš na www.mojfokus.si Pozdravček, Neža
© All rights reserved (Vse fotografije so avtorsko zaščitene in brez moje privolitve njihovo kopiranje ni dovoljeno. Za dodatne informacije mi lahko pišete na naslov:neza@sgh.si)
